KRATKA  ZGODOVINA  IN  KULTURNE  ZNAMENITOSTI

MESTA  LENDAVA

Na skrajnem severovzhodu Slovenije, na tromeji med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, se nahaja Lendava. Mesto z nekaj manj kot 4000 prebivalci, zavito v objem vinorodnega gričevja, že od daleč pozdravlja in vabi na obisk, ki obiskovalcem zagotovo ostane vedno vtisnjen v spomin. Prebivalci so Slovenci, Madžari in pripadniki drugih narodov. Tako se je na podlagi bogate kulturne tradicije izoblikovala naravna multikulturna sreda, ki opredeljuje mesto in tudi občino tako v kulturnem kot v turističnem pogledu.Predeli okoli Lendave so bili prvič naseljeni že v mlajši kameni dobi, kar dokazujejo najdbe kamnitega orodja. Kasneje so bila odkrita najdišča iz bronaste dobe. Te predmete si lahko ogledate v lepo urejeni arheološki zbirki v lendavskem gradu. Rimska zasedba Panonije je imela zgolj vojaški namen ( ščititi pot do Italije ). Pri Dolgi vasi se je cesta združila  ( iz Ptuja ) s cesto iz Solve. Iz antičnih virov znano postojanko HALICANUM so lokalizirali v Lendavo. Bila je rimska cestna postojanka. V zgodnjem srednjem veku ( tako pravi legenda ) je Karel Veliki dal okoli Halicanuma zasaditi lipe – sveto drevo – in tako naj bi Lendava dobila ime po lipah ( Linde  -  Lindau  -  lipov gaj ).V 10. in 11. stoletju je vzdolž Lendave in Kobiljskega potoka živelo še slovensko prebivalstvo. Madžari so na območje turniške pražupnije, Kobilja in Dobrovnika prodrli šele v 12. stoletju. Imena kot so Lendava, Kobilje itd. so slovenska in so jih Madžari sprejeli  od staroselcev.Na narodnostno mešanem območju občine je poleg slovenskega uradni jezik tudi madžarski. Tako so izobraževalne ustanove , vrtci, osnovne šole in srednja šola – dvojezične. Poleg tega imajo v Lendavi sedež tudi politične in kulturne institucije pomurskih Madžarov.

Lendava ima bogato kulturno in gospodarsko tradicijo. Najstarejši, doslej odkriti, pisni vir o Lendavi je darilna listina iz leta 1192. Lendavski grad je že več stoletij zgodovinska , estetska in duhovna dominanta mesta. Prvo trdnjavo   na tem prostoru so sezidali Banffyi v 12. stoletju, v današnjo obliko pa pregradili lastniki Eszterházyji v drugi polovici 18. stoletja. Danes v gradu domuje – Galerija Muzej, kjer so,shranjene muzealije in v razstavah prezentirana nekatera ključna zgodovinska obdobja in osebnosti tega kraja, arheološka razstava Oloris, spominska soba Györgya Zale, razstava militarij Grad na preži ter etnološki predmeti. Grad je leta 1480 obiskal celo kralj Matija Korvin ( bolj znan kot kralj Matjaž ), o čemer pričajo njegovi , z lendavskega gradu poslani dokumenti v Bratislavo. Leta 1573 so v tiskarni Rudolfa Hoffhalterja v Lendavi natisnili dve knjigi, leta 1574 pa eno knjigo protestantske vsebine.                               

Lendavski grad

Ob koncu 16. stoletja so tudi Lendavo ogrožali Turki, vendar mesta in gradu nikoli niso mogli zavzeti. V spomin na njihov izgon stoji  na vrhu  hriba Kapelica Svete Trojice, ki jo je leta 1728 zgradila družina Gludovácz. Gre za razgledno točko, ki ponuja imeniten pogled na mesto Lendava in celotno Dolinsko. Ključna  zanimivost kapelice je v tem, da hrani naravno ohranjeno okostje, ki po legendi pripada bojevniku v boju proti Turkom, Mihaelu Hadiku.

Sv. Trojica

Pod grajskim hribom stoji cerkev Svete Katarine, ki je bila zgrajena leta 1751 v baročnem slogu. Enoladijsko cerkev z eno apsido ter  z nasprotne strani zvonikom z dvojno čebulasto streho, bogatita v notranjosti baročni oltar in prižnica.Evangeličanska verska skupnost je bila v Lendavi manjštevilna. Cerkev, ki je z arhitekturnega  zornega kota identična s tisto v Csorni na Madžarskem, so zgradili leta 1934.Poleg katoliške verske skupnosti je bila na tem območju od druge polovice 18. stoletja pa do konca druge svetovne vojne relativno števila in vplivna židovska skupnost. Židovska sinagoga je najpomembnejši  arhitekturni spomenik lendavske židovske skupnosti, v kateri se zrcalijo njena zgodovinska usoda, družbena vloga in kultura. Leta 1866 so začeli graditi novo sinagogo. V sinagogi je urejena stalna razstava "Zgodovina dolnjelendavskih židov", ki želi obiskovalcem prikazati zgodovino Židov, ki so živeli v tem kraju, vse od njihove naselitve prek gospodarske, trgovinske dejavnosti in družbenega življenja vse do usodne poti v obdobje najhujše krize in holokavst.

Posebnost je tudi lendavsko židovsko pokopališče, ki se nahaja na koncu sosednje Dolge vasi. Spomeniško zavarovan del starega mestnega jedra Lendave se je v današnjo obliko razvil v času od leta 1867 do 1914, ko je madžarski del mogočne Avstro – Ogrske  monarhije doživljal izjemen razcvet. Leta 1906 je bila ustanovljena prva Dežnikarna, ki je delovala v tem delu Evrope, v še danes stoječi zgradbi, ki je v prvotni izvedbi imela izjemno secesijsko zaključeno streho.

Lendava ima še nekaj omembe vrednih stavb oz. poslopij, ki imajo svojevrsten značaj in kulturno dediščino. Naj omenimo med drugim tudi poslopje nekdanjega hotela Krona, ki je ena najprepoznavnejših zgradb v mestu, kjer je pred drugo svetovno vojno bilo priljubljeno središče družabnega in intelektualnega življenja, s čitalnico, bralnim krožkom, družabnimi plesi ter pustovanji.Potem je tu še današnje poslopje knjižnice, ki je bila nekoč najsijajnejša privatna vila okrajnega kraljevega notarja, ki je do dan danes ohranila primat najlepše in celostno oblikovane arhitekture.Prav ob glavni ulici se vrstijo vzdolžne pritlične in enonadstropne zgradbe, kjer so še posebej zanimivi in redko ohranjeni leseni izložbeni okviri ter imenitni fasadni okrasi.V zgradbi, ki se v prvem nadstropju ponaša z izjemnimi oblikovanimi secesijskimi motivi, so pred  2. svetovno vojno delovali tiskarna, fotografski atelje in papirnica Ernesta Balkanyija, kjer so pa od leta 1934 in 1935 pod vodstvom Miška Kranjca tiskali tudi prve izvode Ljudske pravice.     

V gospodarstvu mesta ( občine ) obstaja nekaj industrije: predelava naftnih derivatov, kemična industrija, lahka industrija, gradbeništvo. V zadnji letih se je začelo razvijati vse več  malih podjetij in obrtnikov, kljub temu pa še vedno obstaja velik problem nezapolsenost.Pokrajino vedno bolj zaznamuje tudi vinogradništvo in vinska kultura, ki imata na območju lendavskih goric bogato tradicijo, saj segajo korenine še v rimske čase. Lendavske gorice pa turistično bogatijo, ob vinski cesti posejani vinotoči in turistične kmetije domačinov. Le-te ponujajo značilne jedi in pijačo naše pokrajine. Naravna bogastva  - termalna voda, z divjadjo bogati gozdovi, z ribami polna jezera, potoki in mrtvi rokavi Mure pa privabljajo turiste v našo prelepo pokrajino.